Po podeželju s Karin

V Slovenj Gradcu je še danes do poldneva (nedelja) na ogled 17. razstava sadja, tako organizatorji širijo znanje o starih sortah in ohranjajo dediščino.

Letos so si zamislili degustacijski izziv s palačinkami, ugotavljajo, s katero marmelado so namazane.

Sadjarsko društvo Mislinjske doline Lesnika organizira že 17. strokovno razstavo. Strokovna sodelavka društva Maruša Vaukan pa je gostja oddaje Po podeželju ... s Karin.

Kot pravi Maruša Vaukan, je letošnja letina na Koroškem ena rekordnih, vsaj kar se tiče jabolk, pa tudi češenj in breskev.

14. Ekološki praznik v Slovenj Gradcu ima rdečo nit sladki krompir. Lahko ga uživate tudi surovega ali na sladko in na slano, kakor vam je bolj všeč. Kuharice ga bodo 18. 10. pripravile na dosti načinov, tudi v masi za miške in telečji obari bo. Eko praznik bo obiskala tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec, ena od naših gostov. 

Jesensko enakonočje je mimo, tako smo vstopili v koledarsko jesen. Meteorološka jesen pa se je začela že 1. septembra. Do zimskega solsticija, ki bo 21. decembra, se bodo dnevi krajšali, noči pa daljšale.

Tokrat gostimo

Mojco Erjavec , državno sekretarko, pristojna za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo

Ker pa 𝐷𝑖𝑔𝑖𝑡𝑎𝑙𝑖𝑧𝑎𝑐𝑖𝑗𝑎𝑛𝑖 𝑐𝑖𝑙𝑗, 𝑗𝑒𝑜𝑟𝑜𝑑𝑗𝑒, kot pravi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, je v studiu tudi Boštjan Gorenšek, pri omenjenem ministrstvu svetovalec za digitalizacijo in umetno inteligenco.

"V septembru zasadite sadno drevo in ga okopavajte", svetuje agronom sadjar Davor Golub, če želite več informacij, si sadjarji informacije izmenjujejo na FB, Sačuvajmo stare sorte. V oddaji pa na temo čipiranja mačk gostimo Martina Kovšeta, dr. vet. med, VP Slovenj Gradec. 

Kmetijo Novak je pred slabim letom prevzel Luka Krebs, ki skupaj s Katarino Golouh skrbi za blagovno znamko Alpacas hill, ker je dodatna ponudba na kmetiji. Obiskovalci so od blizu in daleč, tudi z Malte in Nizozemske. Pogostita jih z domačim narezkom, v prihodnosti pa razmišljata o nočitvenih kapacitetah, predvsem glamping namestitvah. Zanimivo pri alpakah je, da jim zobje rastejo vse življenje in jih moramo skrbniki oziroma veterinarji sproti brusiti.

Foto: Wikipedija

Dani Kropivnik iz Črne na Koroškem je odličen poznavalec in vzreditelj pastirskih in ovčarskih psov, je tudi vplivnež oz. influencer, kar je nastalo generično, ne načrtovano, gost bo v prvi popočitniški oddaji Po podeželju … s Karin, 6. septembra, vprašali smo ga tudi, kdaj in kako se začne vzgoja psov.

Od septembra pred radijske sprejemnike vabljeni ob nedeljah malo po 11. uri ali pa oddajo poslušajte preko spleta na koroski-radio.si

Zuhra Horvat se je vpisala na tečaj aromaterapije, decembra 2021 je naredila nacionalno poklicno kvalifikacijo in s tem pridobila nov poklic – aromaterapevtka. Je tudi aktivna članica družbe, ki organizira delavnice na teme, kako ob premagovanju vsakodnevnih nevšečnosti uporabljati eterična olja, posezite po oljih najvišjega ranga.

Julij je čas, ko mnoge vrste zelenjave dozorijo. Redno pobiranje pridelkov, kot so paradižniki, kumare, bučke, paprike in stročji fižol, spodbuja rast novih plodov in preprečuje prezrelosti le teh. Uživajte v sveže pridelani zelenjavi, ki jo lahko takoj uporabite v svoji kuhinji.

Izboljšanje vrtnih tal v juliju je ključnega pomena za zagotavljanje zdravja in produktivnosti rastlin v vašem zelenjavnem vrtu. V poletnih mesecih, ko so temperature visoke in rastline v polnem razcvetu, je še posebej pomembno, da so tla bogata s hranili, dobro odcedna in sposobna zadrževati vlago.

Gosta sta avtorja knjige Zelišča na Mislinjskem, Fanika Jeromel in Matjaž Jež.

Klepetamo o novi knjigi Zelišča na Mislinjskem avtorjev Fanike Jeromel in Matjaža Ježa, ki je odraz povezovanja ljudi in ohranjanja bogate dediščine in znanja iz našega okolja. Ko se je  Fanika začela ukvarjati z zdravilnimi rastlinami, ljudje niso veliko vedeli o njih. Kot da je znanje nekako šlo v pozabo.  Za njene delavnice je vladalo veliko zanimanje, poučevala je ljudi in jim svetovala. V knjigi je združila moči s svojim možem Matjažem Ježem, naravovarstvenikom in biologom, skupaj sta za predstavitev zbrala skoraj 60 zeli. 

Kako poskrbeti za živa bitja v vročinskim valu, kanikuli, pasjih dnevih?

Svetuje dr. vet. med. Martin Kovše. Še enkrat vas vabimo na razstavo KGLU na Ravnah na Koroškem,

Katja Goljat: Gledala sem, kako trava raste. Katja bo pripovedovala o zeliščih.

Z Ireno Plešivčnik (Zelena gmajna) se bomo podali na zeliščarsko druženje, na katerem bomo spoznavali divje užitne rastline in izvedeli, katere ne manjkajo na vrtu. Gost pa je tudi gozdar in mladi kmet Žiga Repotočnik.

Med drugim opozarjamo na prisotnost japonskega hrošča. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča, v okolici Ljubljane nameščajo feromonske pasti za spremljanje navzočnosti hrošča. Škodljivec napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin.

Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo značilne bele šope dlačic. Pridelovalci bodite pozorni na japonskega hrošča,v primeru najdbe nemudoma obvestite upravo za varstvo rastlin.

V oddaji bo Bernarda Javornik povedala več o nagrajenih izdelkih na Dobrotah slovenskih kmetij, izdelki bodo eno leto lahko nosili prestižno etiketo, kar nekaj jih je iz Koroške.

Čebelarji imajo maja in junija največ dela v čebelnjakih. Mi pa gostimo dolgoletnega predsednika Čebelarskega društva Slovenj Gradec - Mislinja Janeza Bauerja z obilo zanimivimi zgodbami, govoriva tudi o tem, zakaj pregovor, da ti pade sekira v med?

Dva razpisa s področja kmetijstva smo preverili. Kmetijska svetovalka VESNA RANC iz KGZ Celje pravi, da bo trenutno deževje dobro delo predvsem koruzi in krompirju, medtem ko je za žita, ki že tvorijo klasje dež prišel prepozno za dobro letino. Opozarja tudi na pojav drugih bolezni po deževju in nujnost ukrepov varstvo rastlin, med njimi gnojenje, sušna obdobja gotovo še pridejo. Kako so ledeni možje vplivali na hmelj? In kaj rase na mlinarjevem vrtu?

Strah pred kačami imenujemo ofidiofobija, ta temelji na evolucijskem instinktu po preživetju. Ljudje z ofidiofobijo doživljajo intenzivno tesnobo ob misli na kače. Kaj je dobro vedeti o teh za ekosistem sicer povsem koristnih plazilcih, preden se odpravimo v naravo, pa Griša Planinc, ki ga bomo sicer gostili v oddaji Po podeželju ... s Karin. Kačofon je prostovoljna in brezplačna dejavnost članov Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev. Področje delovanja: preučevanje in varstvo dvoživk (Amphibia) in plazilcev (Reptilia) ter izobraževanje in popularizacija problematike področja v strokovni in širši javnosti.

Po podeželju s Karin danes prinaša kar nekaj različnih tem, dotaknili se bomo certificiranja naše hrane, kmetijskih pridelkov in izdelkov, kaj vse piše na naši hrani in ali vemo, kaj pomeni; slovenskemu združenju veterinarjev za male živali v naslednjem mandatu predseduje veterinar iz naših krajev Martin Kovše. Mesec maj je za marsikoga najlepši mesec v letu, ko kraljuje astrološko znamenje bika, znamenje obilja, buhteče narave. Jablane v naših treh dolinah so v polnem cvetu, zame in še najbrž marsikoga ni lepšega pogleda. Japonci imajo za zrenje v cvetoče japonske češnje in slive posebno ime hanami, na balkanu pa poznajo behar, ki prav tako označuje cvetoče drevo.

Zadružništvo je na Koroškem prisotno že več kot 70 let. Koroška kmetijsko – gozdarska zadruga posluje v 3 dolinah, v Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini. Z Alojzom Turjakom, direktorjem KKGZ o izzivih na trgu mleka in o tem, da je lokalno vedno najboljša izbira. Nagrajene mesnine vas čakajo v domačih kotičkih zadružnih prodajaln.

Na ekološki kmetiji Ržen rasejo tudi čiliji, ki jih poznamo pod znamko Pohorc. Začeli so z dvanajstimi sadikami čili paprike. Danes na kmetiji v rastlinjaku vzgajajo več različnih vrst čilijev in okoli 500 sadik.

Čili produkte naredijo po posebnem domačem receptu, ki jih tržijo pod blagovno znamko Pohorc BIO Čili.

Kako nabirati divjo hrano in zeli, sploh čemaž, odgovarja Matjaž Jež, naravovarstvenik in biolog.

Turizem se najbolje razvija v povezovanju, reka je vedno navdih ponudnikom, tokrat govorimo o plovnosti po Dravi, ena od pomembnih dejavnosti je denimo tudi konjeništvo, ne le jahanje po terenu, temveč tudi spoznavanje različnih tehnik sodelovanja s konji. Konjeniški klub Slovenj Gradec je nedavno gostil Amon tim iz Šmarij pri Jelšah, ki ga vodita veterinarja jahača Ivan in Maja Amon. Med drugim so prikazali voltažiranje.

Velika noč je najpomembnejši in najstarejši krščanski praznik, spomin na Jezusovo vstajenje dva dni po mučeniški smrti.

Veliki teden kristjani začenjajo na cvetno nedeljo, vrhunec velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v praznovanje, v ponedeljek pa je navadno bolj sproščeno, družabno vzdušje z igrami in izleti v naravo, pravi etnologinja Brigita Rajšter iz KPM Slovenj Gradec.

Tokrat se posvečamo opraševalcem, akciji Pru čmru (monitoring čmrljih matic) poteka tudi v letu 2026

Društvo Čmrljica je pomladi 2024 začelo z akcijo občanske znanosti namenjene zbiranju podatkov o opažanjih čmrljih matic Pru čmru. Akcija poteka vsako leto od januarja do aprila. V akciji lahko sodelujete tako, da sporočate, kdaj in kje ste spomladi videli čmrlje matice (ne samo prve) in na katerih rastlinah.

Pomladno enakonočje nas je ujelo v petek, 20. marca. A kaj točno pomeni pomladni enakonočje? Gre za astronomski trenutek, ko je dolžina dneva enaka dolžini noči. Vsako leto se zgodita dva enakonočja; eno med 19. in 21. marcem, ko na severni polobli prehajamo iz zime v pomlad, in drugo med 21. in 24. septembrom, ko zapuščamo poletje in vstopamo v jesen, prav tako na severni polobli.

V nas je želja, da spet občutimo razcvet dreves in več svetlobe. Od 20. marca do 21. junija, ko je konec poletja, bomo vsak dan pridobili v povprečju štiri minute sončne svetlobe. Gost v oddaji je magister kmetijstva, arborist Tomaž Garmuš, pogovarjava se o negi dreves.

Sezona nabiranja pomladnih poganjkov je. Ob prvih čemaževih juhah in omletah ste si najbrž privoščili regratovo solato, zato nekaj več povem o rabi regrata preko celega leta.

Gostim ekološko kmetijo Ržen iz Šentjanža pri Dravogradu, kjer pripravljajo poseben kimči s koroškim pridihom

Danes tudi o nezaželenčkih, mačja legla izbruhnejo s sončnimi žarki, zato sem obiskala Suzano Vodnjov, ki se že 3 desetletja ukvarja z zavrženimi živalmi pri Društvu proti mučenju živali Koroške.

Pomlad se prebuja, več smo zunaj, ker so dnevi daljši in toplejši, a pozor, prebujajo se tudi klopi in drugi zajedavci, kako se jih ubranimo, vprašamo veterinarja.

Kaj v tem času postorimo na vrtu, bo povedala strokovnjakinja agronomka Fanči Perdih.

Ena od kmetic vam zaupa čisto preprost recept za čemaževo juho, ja, na Koroškem je že pognal divji česen.

V Cerniku pri Novi Gradiški na Hrvaškem je minuli konec tedna potekal eden večjih menjalnih sejemov s področja semen in cepičev na območju od Alp do Jadrana. Organizira ga ekipa prostovoljcev, ki se zavzemajo za ohranitev starih sort – podala sem se po sejmu.

Mačja kavarna v Radljah ob Dravi je prostor, kjer lahko ob obisku lokala in pijači uživate v mačjih družbi, a ne samo to, večino mačk lahko tudi posvojite.

Čas je za paradižnik in čili.

Ste že poizkusili šitake?

V nemškem Nürnbergu, kjer se je v petek zaključil v svetovnem merilu največji sejem ekoloških živil in z njimi povezanih produktov Biofach, kjer so se na razstavnem prostoru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavlja li različni ponudniki iz naše države, tudi podjetje iz naših krajev.

Nedelja je med drugim tudi čas za dobro košto, zato sem se z mikrofonom podala na kmetijo Bimar v Slovenj Gradcu, od koder prihaja precej dobrot, ki jih gotovo dobro poznate, njihove dejavnosti na kmetiji zajemajo dejavnost peke kruha in domače mesnine, imajo pa tudi piknik prostor in wellness. Vas zanima, kdo se zanima za najdražje hlode, ki so razstavljeni v Pamečah pri Slovenj Gradcu?

Kako je z vašimi novoletnimi zaobljubami, ko je minil prvi mesec 2026? Na 1. Mestu so tiste o zdravem življenjskem slogu, zato sem obiskala dietetičarko Centra za krepitev zdravja ZD Slovenj Gradec. Povemo pa tudi nekaj o februarju ali svečanu. 

Gre za največjo dražbo lesa v Sloveniji in širše v Evropi, ki poteka v Slovenj Gradcu in na kateri les prodajajo večinoma zasebni lastniki gozdov. Najboljša hlodovina se proda po izjemnih cenah in lastnikom prinese več denarja kot v primeru prodaje na kamionskih cestah.

Začenjajo se prijave na Festival dobrote slovenskih kmetij 2026 – praznik domače hrane na Ptuju, na katerem so bili v preteklih letih zelo uspešni tudi izdelki koroških kmetov, prijave izdelkov so možne do 2. februarja. Govorimo pa tudi o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika. 

V gosteh sta Lena in Joc Koprivnikar z ekološke kmetije Adam nad Mislinjo

Oba umetnika na kmetiji, vendar pa v zadnjih letih svojo energijo posvečata branži turizma. Mestno dekle se je priženilo na kmetijo, poznamo jo kot lastnico modne znamke Lenuhla cote …

Naj vam v začetku leta zaželim, da bi dobro služili zdravju, da vam bo le to služilo nazaj, da nam bo leto ravno prav umirjeno ter ravno prav razgibano. Po šegi, lahko voščite še do Sv. treh kraljev, 6. januarja. Vaša drevesca in dekoracijo pa lahko ohranite vse do svečnice, 2. februarja, če vam je ljuba.

Naj vas spomnim na odlaganje svežih odsluženih drevesc. Če niso tise, jih lahko ponudite v prežvekovanje kozam ali konjem.

V zadnji oddaji Po podeželju ... s Karin - kar intenzivno smo se sprehajali tako po različnih področjih in temah kot lokacijah.

Danes bomo obudili spomine na minula druženja.

Božične in novoletne jelke, smreke ki so zrasle v Sloveniji in so domačih gozdnih vrst, so letos opremljena z nalepko zlate barve. Nalepka na drevescu ni le formalnost, temveč zagotovilo kupcu, da je drevesce domače, zakonito in trajnostno, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije, zato izberite naravno, saj jo lahko po uporabi zmulčite za kompost ali ponudite v žvečenje kozam ali konjem v skrajnem primeru pa ga odvržete v zabojnike za organske odpadke.

Koroška košta je znamka, ki se med jedci vedno bolj uveljavlja, privoščite si katero od libeliških jedi, kdaj ste nazadnje jedli "pokrli"? Erika Plešivčnik, kmetija Buč, Libeliče. Nekoč je bil advent postni čas, s peko in jedmi se ni pretiravalo pa pravi etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja

Foto: arhiv KPM, Tomo Jeseničnik

Druga adventna nedelja je, zato smo se o tem času pogovarjali z etnologinjo iz KPM, Brigito Rajšter.

Tokrat smo v živo gostili Martina Kovšeta, dr. vet. med. z VP Slovenj Gradec: teme pa vse aktualne, od zimske skrbi za živali do  problematike "popularnih pasem" psov in mačk.

Danes se zaključuje teden slovenske hrane, kar pa ne pomeni, da ne smete tradicionalnega slovenskega zajtrka jesti kadarkoli vam ugaja. Slišali boste kmetijsko ministrico, pa tudi Stanka Jamnika, ki se zavzema za kmetijska zemljišča, brez slednjih namreč ni ne slovenskega zajtrka, še manj tedna slovenske hrane.

Tokrat o kakijih, teh božanskih svetlečih sadežih, ki obilno obrodijo in jih v tem času obirajo, tudi v naših krajih, ne le na Primorskem.

Naš gost je pridelovalec iz Dekanov Miran Sotlar, upokojeni kmetijski svetovalec.

Najraje imamo sveže sadeže, a so imenitni tudi v povezavi z drugimi okusi: pripravite lahko Kakijev parfait, kakijev čokoladni puding z le dvema sestavinama, tudi pečene sladice, razne pite in rolade s kakijevimi pireji.

Tokratno oddajo Po podeželju s Karin posvečamo psom, tistim, ki z 11. 11. 2025, martinovim, ne bodo več na verigah. Moj sogovornik je direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos. Najbrž ne boste presenečeni nad podatkom, da je v naši državi 250 tisoč psov. Več boste slišali tudi o martinovem. 

Česen je tisti, ki je v teh dneh zelo aktualen, ne samo, ker varuje pred vapirji in grodom Drakulo, ki so posebej aktivni zadnjo noč oktobra, marveč, ker je trenutno čas sajenja te priljubljene začimbe. Za pridelavo semena skrbijo v Infrastrukturnem centru Ptuj Kmetijskega inštituta Slovenije.

Ekološko ni modna muha, poudarjajo današnji sogovorniki - je predvsem v skladu z naravnimi zakoni in prispeva k varovanju narave in s tem posledično zdravju ljudi, v Slovenj Gradcu je minulo nedeljo potekal pomemben ekološki dogodek v Sloveniji, že 13. praznik ekoloških kmetij.

Kaj so izzivi v ekološki pridelavi?

Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2027 imela v ekološki pridelavi 18 odstotkov kmetijskih površin.

Ob pobiranju buč je potrebno paziti, da jih ne poškodujete, saj lahko že najmanjša ranica buči onemogoči, da bi preživela več kot nekaj dni. Prav tako je pomembno vedeti, da buč ne skladiščimo skupaj z jabolki in krompirjem ter da jih redno pregledujemo in ob prvem znaku gnitja tudi porabimo. 

Jesenska opravila na vrtovih se počasi zaključujejo, vsi se veselimo pridelkov. V oddaji Po Podeželju s Karin gostimo svetovalca specialista za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline Igorja Škerbota, zaposlenega pri KGZ zbornici, Kmetijsko gozdarski zavod Celje.

Lupinarji imajo v Sloveniji svoje društvo, katerega cilji so:

- povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji,

- vpeljava gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave,

- doseganje visoke kakovosti plodov po mednarodnih standardih,

- enoten in prepoznaven nastop na trgu z domačimi blagovnimi znamkami,

- informiranje potrošnikov o sestavi in pomenu rednega uživanja lupinastega sadja za zdravje ljudi.

Tokrat bomo hodili po evropski pešpoti E6, od Radelj do Strunjana. Gost bo Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije. Mestna občina Velenje je skupaj z Zavodom za turizem Šaleške doline in Čebelarskim društvom Mlinšek Velenje uspešno pridobila sredstva za sofinanciranje izgradnje učnega čebelnjaka, ki bo postavljen na območju velenjskih jezer.

Prva gostja oddaje je terenska svetovalka Maruša Vaukan, svetovalka KGZ, Zavoda Celje, specialistka tudi za sadjarstvo, pa kar za začetek k vašemu najljubšemu sadju, jabolkom, kako so letos obrodili visokodebelni sadovnjaki?

Gozdni bonton pa je tisto, kar nam predstavlja gozdarka Simona Oto iz Zavoda za gozdove, območne enote Slovenj Gradec.

Alarmantno stanje zaradi bolezni modrikastega jezika, bolezen je prisotna tudi po vsej Koroški, a poginov živali ni toliko kot v najbolj prizadetih območjih.

Veste kako izgledajo orientalski sršeni?

Novela zakona o zaščiti živali je osrednja tema tokratne oddaje. Javno najbolj izpostavljeni so prepoved kastracije pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev, ter reje kokoši v kletkah in obvezno čipiranje mačk. Predsednik upravnega odbora Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller pa je gost v studiu.